Ribe v ribniku

Razpoznavne značilnosti: Telo je močno sploščeno, z veliko glavo in topim gobcem. Na zgornji ustnici predstojne ustne reže je četvero tipalk: dve krajši in ob straneh dve daljši. Oči so sorazmerno majhne. Značilna je dolga hrbtna plavit, ki je še precej daljša kot pri koreslju. Po krapu je dobila ime družina krapovcev (Cyprinidae). Barva telesa je lahko dokaj različna. Hrbet je največkrat modro do temno zelen ali zeleno rjav, boki modro zeleni do zlato rumeni, trebuh pa umazano bel. Plavuti so večinoma sivo zelene z modrikastim odsevom, spodnje in repna tudi rdečkaste. Prve tri plavutnice hrbtne plavuti so trde, tretja pa je najdaljša in nazobčana.

S križanjem in selekcijo so dobili več ras, ki se razlikujejo od ''divjega'', v naravi živečega (rečnega) krapa: veleluskinar ima predvsem ob pobočnici vrsto velikih lusk; zrcalar je temnejši, praviloma olivno zelen in ima  (redke) luske predvsem po hrbtu, trebuhu in na korenu repne plavuti; usnjar, ki je tudi temen, vendar rjavkaste barve, je popolnoma brez lusk. V ribnikih so razen tega še ''luskinarji'', enaki tistim ki žive v naravi. Vsi ribniški krapi imajo dosti višji hrbet, glede na mirno vodo in izdatno krmljenje.

Povprečna dolžina odraslega krapa je od 25 do 50 cm, teža pa od 1 do 3 kg. V ugodnih razmerah (tako v naravi kot v ribniku) lahko doseže izredno dolžino, še bolj pa težo.

Način razmnoževanja: Drsti se maja in junija, v plitvi vodi pri temperaturi 18-21°C. Samica odloži veliko število lepljivih iker na vodno rastlinje. Zarod se izvali že približno po enem tednu. 

Razpoznavne značilnosti: Hrbet je zelen, boki temno zeleni, trebuh pa svetlo zelen. Zelenkasti sta tudi očesni zenici. Hrbtna in repna plavut sta temni, vse druge svetle. Glava je relativno široka, ustna reža nekoliko podstojna. Goltni zobje so dvodelni, zelo špičasti, s podaljšano brazdo na žvečilni strani. Luske so sorazmerno velike, na zunanjem robu temne. Je izrazit rastlinojed, zato ima petkrat daljši prebavni trak kot krap. Zraste do 120 cm dolg in doseže težo nad 30 kg. Že dve letni amurji lahko tehtajo nad 2 kg; rast je torej zelo hitra.

Način razmnoževanja: Drsti se spomladi, potrebuje pa temperaturo vode 25-30°C. Voda s tako spomladansko temperaturo pa pri ni, razen redkih, ki jih napajajo vrelci. Poleg tega potrebuje samica tekočo vodo, s pretokom 1,0-1,7m/sek. Ikre odloži v zgornjih vodnih plasteh, ikre pa so pelagične, t.j. prosto plavajo v vodi. Plodnost samic se giblje od 30.000 do 800.000 iker. Že zarod dolžine 2-3 cm se začne hraniti z vodnimi rastlinami, popraj pa s planktonom. Odrasle ribe so popolni rastlinojedi.

Razpoznavne značilnosti: Telo je dokaj visoko in sploščeno. Rahlo podstojna ustna reža je ozka in nekoliko poševna. Oči ima rdeče, od tod tudi ime. Barva hrbta je lahko različna, od olivno rjave do modro zelene, odvisno od okolja. Boki so sivkasti do rumenkasti, s kovinskim leskom. Trebuh je bel, včasih nekoliko rdečkast. Parne plavuti so umazano do svetlo rdeče, predrepna rdeča, hrbtna in repna pa bledo rdeči. Doseže dolžino nad 30 cm, zlasti v večjih, toplejših in s hrano bogatejših vodah. Ribiči jo pogosto zamenjujejo z rdečeperko. Od nje jo ločimo na prvi pogled po tem, da ima trebušni plavuti nekako pod začetkom hrbtne, rdečeperka pa precej bolj pomaknjene naprej.

Način razmnoževanja: Drsti se aprila in maja v velikih jatah na plitvinah, z vodnim rastlinjem poraščenih mestih, kamor odloži samica do 100.000 lepljivih iker. Na vodnih rastlinah ostane še nekaj časa prilepljen tudi izvaljeni zarod.

Razpoznavne značilnosti: Telo je bolj visoko in sploščeno kot pri rdečeoki. Ustna reža je majhna in zelo poševna. Oči ima rumeno rdeče. Luske med trebušnima in predrepno plavutjo se končujejo v ostrem trebušnem robu, po čemer se med drugim tudi loči od rdečeoke, ki ima ta del trebuha zaobljen. Hrbet je rjavo zelen do olivno siv, boki bleščeče medeno rumeni, trebuh pa srebrno bel. Prsni in hrbtna plavut so oranžne, ostale živordeče. Rdeča barva plavuti se proti korenu stopnjuje. Od tod je riba dobila ime. Plavuti so lahko tudi bolj blede, kar je odvisno od okolja. Doseže nad 1 kg teže in dolžino do 40 cm, predvsem v toplejših mirnih vodah.

Način razmnoževanja: Drsti se od aprila do junija v jatah na obraslih plitvih obrežjih, podobno kot rdečeoka. Samci dobijo drsni izpuščaj.

Razpoznavne značilnosti: Telo je vitko in ploščato, z majhnim gobčkom ter majhno nadstojno ustno režo. Hrbet je zelo moder, bok in trebuh pa bleščeče srebrna. Plavuti so svetlo sivo zelene, proti osnovi deloma rahlo rumenkaste. Zraste do 25 cm.

Način razmnoževanja:  Drsti se od aprila do junila na plitvih peščinah ob obrežju. Samci dobijo drsni izpuščaj.

Razpoznavne značilnosti: Ima široko in močno sploščeno glavo ter dolgo, valjasto telo, ki se od začetka predrepne plavuti hitro zožuje in postaja vedno bolj pokončno ploščato. Zelo dolga je polkrožna ustna reža, z dvema dolgima tipalkama na zunanjih straneh in štirimi krajšimi, enakomerno razporejenimi na spodnji čeljusti. V gobcu so drobni, ščetinasti zobje. Oči ima majhne, pomaknjene naprej in proti temenu. Telo je brez lusk, zato pa močno sluzasto. Hrbet je skoraj črn do temno zelen z modrikastim odsevom, boki svetlejši in olivno zeleno marmorirani, trebuh pa umazano bel. Hrbtna plavut je izredno kratka in majhna, prsni veliko močnejši od trebušnih, predrepna silno dolga, saj zavzema skoraj polovico telesne dolžine in seže do zaokrožene repne plavuti. Vse so temne, spodnje pri starejših ribah pa tudi z rdečkastim odsevom. Som je naš največja sladkovodna riba. Zraste tudi nad 150 cm in lahko preseže težo 100 kg, vendar so veliki primerki vedno bolj redki.

Način razmnoževanja:  Spolno dozori v tretjem ali četrtem letu pri dolžini okoli 70 cm. Drsti se od maja do junija v plitvinah, poraščenih obrežjih, tudi na poplavnih področjih. Samica odloži veliko število manjših, rumenkastih lepljivih iker na vodne rastline, ki jih samec varuje. Zarod se izvali po 1 do 2 tednih. Umetno ga razmnožujejo tudi v ribnikih.

Razpoznavne značilnosti: telo je podolgovato in valjasto, ob straneh nekoliko sploščeno. Glava je značilno ploščata in dolga, podobna račjemu kljunu, gobec velik in razklan do oči, spodnja čeljust pa je daljša od zgornje. V ustni votlini ima močne in ostre, nazaj zakrivljene zobe, ki so na spodnji čeljusti še posebno veliki. Hrbet je v osnovi zelen, z rjavim ali sivim odsevom. Boki so svetlejši, umazano rumeno do sivo marogasti, trebuh pa umazano bel. Tudi plavuti so marogaste, vendar rdečkasto rumeno do rjavo rdeče. Hrbtna plavut je pomaknjena močno nazaj, nad predrepno. Zraste nad 1 meter dolžine in doseže tudi več kot 15 kg teže, zlasti v jezerih oz. akumulacijah. 

Način razmnoževanja: Drsti se med februarjem in majem, glede na vodno temperaturo. Samica odloži veliko množino lepljivih iker (tudi 50.000 na 1 kg teže) na vodno rastlinje, ker ostane še nekaj časa po izvalitvi pritrjen tudi zarod.

Razpoznavne značilnosti: telo je vitko, valjasto, z dolgo, ozko in (tudi) zgoraj sploščeno glavo. Ustna reža je široka in seže do višine oči. V ustni votlini ima deloma trde, deloma pa ščetinaste  zobe. Kot pri ostrižu se škržna poklopca končujeta v ostrem kotu in imata koščeno bodico. Hrbtna plavut je dvojna, plavutnice na prvi so trnaste, na drugi pa, razen prve do tretje, mehke. Luske so sorazmerno majhne, sicer pa močno priraščene in nazobčane, kot pri ostrižu. Hrbet je temno siv do olivno zelen, boki svetlejši, včasih z rumenkastim leskom, trebuh pa bel ali srebrnkast. Hrbtni in repna plavut so posute s temnimi pegami, druge so rumenkasto sive in brez peg. Po životu ima 8-10 prečnih temnih lis, ki se s starostjo počasi izgubljajo. Zraste celo 125 cm v dolžino in doseže težo 15 kg.

Način razmnoževanja: Drsti se od konca marca do maja, odvisno od vodne temperature (vsaj 12 °C). Spolno dozori praviloma že v tretjem letu. Samica odloži lepljive ikre (do 100.000 na kg teže) na vodne rastline, potopljeno drevje ali kamenje, ob plitvejših obrežjih. Oplojene ikre (gnezdo) varuje samec zelo vztrajno, taro takrat krivolovci lahko napravijo veliko škode. 

Razpoznavne značilnosti: Telo je podolgovato, ob straneh zmerno sploščeno. Gobec je široko razklan, ustna reža pa zaradi naprej pomaknjene spodnje čeljusti nekoliko nadstojna. Glede na velikost ribe, so luske sorazmerno majhne. Osnovna barva telesa je kovinsko siva, hrbet modro do olivno zelen z rdečimi odsevom. Zraste do 60 cm, v večjih rekah tudi so 80 cm in več ter doseže težo nad 6 kg.

Način razmnoževanja: Drsti se od aprila do junija v hitro tekoči vodi na prodnatem dnu. Samci imajo izrazit drstni izpuščaj.