NAJSTAREJŠI ŠE AKTIVNI RIBIČ V ŠRD MARKOVCI IN DALEČ NAOKOLI

g. Jože kdaj, kje in kako se je začela Vaša plodna in uspešna ribiško-ribolovna pot?

Oče je bil v službi na carini in služboval v Dravogradu, kjer sem se leta 1933 rodil kot peti otrok, torej trije fantje in dve dekleti. Ko mi je bilo 5 let mi je oče za božič kupil prvo ribiško palico in tako sem z njim in starejšima bratoma spoznaval osnove ribolova. Oče je tako mene kot oba brata vpeljeval v to druženje z vodo in ribami za kar sem mu še danes hvaležen. Je pa res, da so takrat vode bile dosti bolj bogate z ribami in tudi neprimerno bolj čiste. Leta 1940 smo se priselili na Ptuj in kot sem že omenil je oče imel službo carinika v Dravski banovini in tu so kraj službovanja in bivanja po določenih letih v enem kraju morali zamenjati z drugim in je šel v "prekomando" ter smo tako prišli na Ptuj. Doma imam še vedno očetovo ribolovno karto iz leta 1933, ki je veljala za reko Mežo in sicer za lov na postrvi.

Poleg tega, da ste radi lovili in se družili z ribami ste bili v ribištvu še kaj drugega kot ribič.

Redni član RD Ptuj sem postal leta 1958, prej pa sem imel mladinsko ribolovno karto. Poleg tega, da sem bil ribič sem bil član UO RD Ptuj (1963), predsednik zveze RD Ptuj, ki povezovala RD Ptuj, RD Ormož, RD Studenčnica Ptuj in RD Majšperk, predsednik RD Ptuj (1975-1995), poleg tega sem bil še ribiški sodnik na nivoju mednarodnega značaja, predsednik izpitne komisije za novo sprejete ribiče in za njih vodil uvajanje in usposabljanje (10 let). Od leta 1980 sem tudi častni član Zveze ribiških družin Ptuj in RD Ptuj.

Pred leti ste na tekmi za cara zmagali in postali verjetnro najstarejši ribiški car v Sloveniji.

Res je, da mi v vseh teh letih ni uspelo osvojiti tega naziva klub temu, da imam doma kar nekaj različnih pokalov, medalj in priznanj saj sem se redno udeleževal v kolikor mi je čas dopuščal tudi raznih tekmovanj. Ta vest je bila objavljena v kar nekaj časopisih in od nikoder ni prišla informacija, da se je kje pojavil starejši tekmovalec s tem osvojenim nazivom.Sem pa bil redni član Ptuj-ske tekmovalne ekipe in kasneje tudi član njihove upokojenske ekipe.

Mislim, da ste najstarejši še aktivni ribič na širšem področju Ptuja, če že ne v državi.

Kolikor poznam razmere na Ptuju in širše je ta trditev verjetno točna. Je pa res, da lovim bolj poredko in se udeležujem zgolj spominskih-memorialnih tekem in tudi tekem za cara, namreč pri hoji uporabljam palico kot pomoč in je težko istočasno obvladovati dve palici. Povsod kjer se pojavim mi uslužni domačini dodelijo lažje dostopno lovno mesto in tudi pomagajo pri prenosu ribolovnega pribora. Za pozornost se jim prav lepo zahvaljujem. Občasno pa se udeležujem tudi tekem v paru, kjer lovita dva ribiča skupaj in moj partner pazi name in na mojo varnost.

Bili pa ste oziroma ste še tudi lovec.

Bil sem tudi član LD Jože Lacko Ptuj (1964), kjer sem bil 12 let starešina te družine. Sem še vedno član omenjene lovske družine, vendar nimam nobene zadolžitve in tudi na lov ne hodim več, ker mi hoja dela težave.

Vem, da ste imeli zahtevno in odgovorno službo in sicer kot inšpektor za varstvo pri delu.

Pred odhodom v JLA sem eno leto delal v firmi ELEKTRO naPtuju. Po odslužitvi dolga domovini sem nadaljeval šolanje na tehnično varnostni šoli v Ljubljani, kar je bila osnova za kasnejši poklic inšpektorja za varstvo pri delu. Leta 1958 sem se zaposlil kot inšpektor in moj delokrog je bil Slovenska bistrica, Ptuj in Ormož.

Spomnim se še iz "fabrike", ko je bilo znano, da pride v kontrolo ERHATIČ je nastala prava panika in so se na hitro odpravljale pomanjklivosti, vendar je že naslednji dan bilo vse po starem.

Velik poudarek smo dali na uporabo osebnih zaščitnih sredstev, do katerih se je takrat težko prišlo, ker ni bilo prave ponudbe na našem domačem tržišču pa tudi strošek je bil velik. Pri svojem delu sem bil strog in dosleden saj je šlo za zdravje delovnega človeka. Moj namen ni bil delodajalca kaznovati vendar je včasih bilo tudi to potrebno, da so se moja navodila in pripombe upoštevale.

Kako je Vaše življenje v "tretjem življenskem obdobju"

Upokojen sem od leta 1996, vendar sem še 15 let pogodbeno delal kot strokovni izvedenec pri ustanavljanju različnih družb S.P. in D.O.O.. Od leta 2012 sem vdovec in je kar nekoliko dolg čas ko si sam. Drugače pa kar gre, vendar človeka v teh letih marsikatera težava obišče ne da bi jo povabil.

Kaj bi svetovali mladim v teh negotovih turbolentnih časih.

Naj se držijo pozitivnih misli in energije, kajti časi so za mlade, ki nimajo življenskih izkušenj in ki so "preveč pametni" res težki. Morda pa naj za sprostitev postanejo ribiči in začnejo loviti ribe.

G. JOŽE V SVOJEM IMENU IN IMENU RIBIČEV, KI VAS POZNAJO (in teh ni malo) VAM ŽELIM, DA BI SE ŠE ČIM VEČKRAT IN ŠE KAR NEKAJ ČASA POJAVLJALI MED NAMI, TER Z NAMI DELILI SVOJE BOGATE IZKUŠNJE IN NASVETE.

Ignac Habjanič